KMETIJA MAJCEN
ZGODOVINA
Med drugo svetovno vojno je bilo veliko krajanov Šentjanža izgnanih v Nemčijo, med njimi tudi prababica Ana in pradedek Anton s sinom Antonom.
Ko se je Anton s sinom vrnil nazaj, se je začelo urejanje razdejanja, ki ga je povzročila takratna druga svetovna vojna. Kmetija je obsegala nekaj njiv, ki so jih obdelovali ročno, kasneje z volom. Ostali del površine je bil zasajen z ribezom, jablanami in vinogradom. Na domačiji je bilo še nekaj živali za domačo oskrbo.
Dedek Anton je kmetijo prevzel pri rosnih 20. letih. Z ženo Marijo sta imela 14 krav molznic in dva konja. V hlevu sta vzredila 64 plemenskih prasic in dva merjasca ter mlade pujske. Teh je po navadi bilo do 300 komadov.
Obdelovala sta veliko površino vinograda, ki ga je v tistem času posedovala skorajda vsaka kmetija. S trdim delom sta na kmetiji pridelovala mleko, vino in med, sadje pa predelovala v žganje (»šnopc«), jabolčnik in kis. Prispevala sta pri izgradnji večje dovozne poti in vaškega vodovoda ter pripomogla pridobiti napeljavo telefonskega kabla.
Anton je pobiral tudi sveže mleko v kantah na terenu, ki jih je takrat z majhnim tovornjakom dostavljal v mariborsko in celjsko mlekarno. Anton je za tedanje razmere in čas veljal za naprednega gospodarja kmetije, prav tako so ga vaščani spoštovali. Opravljal je delo matičarja na porokah, v svojih mladostnih letih pa je zaradi svojih dobrih dejanj v kraju in vizij predsedoval kmečki zadrugi.
Zaradi zgodnje kapi Antona je moral vajeti na kmetiji že pri 25. letih prevzeti sin Andrej, ki se je izšolal za veterinarskega tehnika. Z ženo Božo sta svojo prihodnost videla na kmetiji, zato sta svinjake preuredila v hlev za krave molznice in ga še dogradila.
Želela sta posodobiti kmetijo, zato ni presenetljivo, da sta med prvimi v Sloveniji uvedla molzišče in prosto rejo s pašo. Stalež živali sta povečala na 40 krav molznic in 15 plemenskih živali.
Andrej je nadaljeval z zbiranjem in prevozom svežega mleka, sprva za Ljubljansko mlekarno, nato za GPZ, z.o.o. (izvoz mleka v Italijo). Boža je gojila ljubezen do rož in tako poskrbela, da je bila kmetija vedno živa in prijetna na pogled. Kot gospodinja na kmetiji pa je opravljala tudi različna ročna dela tako v hlevu kot tudi zunaj na travnikih. Današnji gospodar Miloš je z mamo Božo poskusil s predelavo domačega svežega mleka v mlečne produkte, kot so kajmak, skuta, sirotka, sir za žar in sveži sir. Ta del zgodbe se nadaljuje pri naslednji generaciji kmetije.
Sedanji gospodar na kmetiji je Miloš, ki je že kot majhen fant rad pomagal pri kmečkih opravilih. Ni nenavadno, da je svoje šolanje nadaljeval v tej smeri in ga uspešno zaključil na Kmetijski šoli Grm Novo mesto.
Leta 2011 je prevzel kmetijo in štiri leta kasneje s pomočjo nepovratnih sredstev uspešno posodobil kmetijo. Z izgradnjo tehnološko sodobnega hleva je kravam molznicam omogočil boljše pogoje za bivanje (večjo zračnost, več naravne svetlobe in nedrseča polna tla), nova pridobitev je bila tudi dvojni robot za molžo, ki kravam molznicam omogoča samodejno molžo ves dan.
Med prvimi v Sloveniji je uvedel separacijo gnojevke, pri čemer se trdi delci ločijo od tekočih, tekoči del gnojevke pa se stara v končni jami (prednosti: manj smradu pri razvozu gnojevke, manj pleveli na travnikih in ni skorje po polivanju gnojevke). Novonastali humus je koristen za vrtove (namenjen prodaji vrtičkarjem), saj ne vsebuje pleveli, prav tako izboljšuje rodovitnost tal in zadržuje vlago v tleh.
Milošu se v glavi vedno znova porajajo nove želje in ideje, ki jih skuša uresničiti. Zaradi svoje inovativnosti, poslovne žilice in poguma za nove izzive na kmetiji se kmetija stalno posodablja (nastanek novih delovnih mest, večja ponudba domačih izdelkov potrošnikom). V letu 2019 je kandidiral za naziv Inovativni mladi kmet – IMK.
Miloš je kot kandidat dejal: »Prijavil sem se, da mladim bodočim prevzemnikom kmetij pokažem in dokažem, da lahko z vizijo in željo biti v stiku z naravo in živalmi marsikaj dosežeš. Je pravi način, da prevzameš ali kupiš kmetijo, seveda pa je z domačo podporo in ljubljeno osebo vse lažje dosegljivo.«
